Izhodišče, namen in cilji

Glavni namen projekta je postaviti neenakosti v zdravju v Zasavju v središče pozornosti lokalne skupnosti in posameznika oziroma »dvig indeksa kvalitete človeškega življenja«. Splošni cilj je zmanjšanje neenakosti v zdravju v zasavski regiji, kar bomo poskušali doseči s posameznimi cilji: Izboljšati zmožnosti dostopa do programov krepitve zdravja z zagotavljanjem strokovnega izobraževanja in usposabljanja na temo […]

Glavni namen projekta je postaviti neenakosti v zdravju v Zasavju v središče pozornosti lokalne skupnosti in posameznika oziroma »dvig indeksa kvalitete človeškega življenja«.

Splošni cilj je zmanjšanje neenakosti v zdravju v zasavski regiji, kar bomo poskušali doseči s posameznimi cilji:

  1. Izboljšati zmožnosti dostopa do programov krepitve zdravja z zagotavljanjem strokovnega izobraževanja in usposabljanja na temo varovanje in krepitve zdravja ter do strokovne literature.
  2. Spodbujati zdrav način življenja.
  3. Izboljšati povezave med posameznimi skupinami in organizacijami znotraj skupnosti.
  4. Delavcem omogočiti zdravo in varno delo; preprečevati poškodbe pri delu in poklicne bolezni, varovati splošno zdravje delavca in zdravje aktivne populacije, zmanjšati bolniško odsotnost in delovno invalidnost, ozavestiti delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu.

POSAMEZNI CILJI PROJEKTA SO:

1. Izboljšati zmožnosti dostopa do programov krepitve zdravja z zagotavljanjem strokovnega izobraževanja in usposabljanja na temo varovanje in krepitve zdravja ter do strokovne literature

S projektom bomo skrbeli za krepitev in varovanje zdravja in tako vplivali na:

  • podaljševanje pričakovane zdrave življenjske dobe in povečevanje kakovosti življenja za vse skupine prebivalstva,
  • krepitev zdravja in zdravstvena vzgoja,
  • zmanjšanje neenakosti v zdravju (med spoloma, posameznimi regijami in posameznimi družbenimi skupinami),
  • prepoznavanje in obvladovanje dejavnikov tveganja za zdravje iz okolja,
  • krepitev duševnega zdravja in zmanjšanje števila samomorov,
  • zmanjšanje zasvojenosti (tobak, alkohol, droge),
  • obvladovanje groženj zdravju (nalezljive bolezni, kemijska varnost, varnost pred sevanji),
  • dobra pripravljenost na krizne razmere zaradi množičnih nesreč oziroma nalezljivih bolezni
  • večjih razsežnosti,
  • zgodnje odkrivanje raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni,
  • izboljšanje ustnega zdravja,
  • preprečevanje škodljive izpostavljenosti na delovnem mestu in nastajanja poklicnih bolezni,
  • zmanjševanje poškodb in smrti v prometu;

Aktivnosti bodo potekale v skladu Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 “Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev” (ReNPZV) (Uradni list RS, 72/2008) točka 3.1.

Kazalniki:

  • število vključenih v usposabljanje in izobraževanje
  • Ugotovljeno pridobljeno znanje o krepitvi zdravja
  • število ocen učinkov zdravja

2. Spodbujati zdrav način življenja

Kazalniki:

  • Pridobljeno znanje in veščne udeležencev na delavnicah
  • število šol in vrtcev, ki so sodelovale opri izvajanju programov promocije zdravja

3. Izboljšati povezave med posameznimi skupinami in organizacijami znotraj skupnosti ali mrež – mreženje

Kazalniki:

  • število članov mreže
  • število aktivnih članov, vključenih v izvajanje programa

4. Delavcem omogočiti zdravo in varno delo; preprečevati poškodbe pri delu in poklicne bolezni, varovati splošno zdravje delavca in zdravje aktivne populacije, zmanjšati bolniško odsotnost in delovno invalidnost, ozavestiti delavce in delodajalce o zdravem delovnem in življenjskem slogu

Vključili se bomo v aktivnosti za delo in zdravje v skladu Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 “Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev” (ReNPZV) (Uradni list RS, 72/2008) točka 5.8.

Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljuje Resolucija o varnosti in zdravju pri delu ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD; Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01 ZVZD-A). Po podatkih Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa slovenski delavci zbolevajo in se invalidsko upokojujejo zaradi poškodb na delu in zunaj dela, bolezni mišično-skeletnega sistema ter duševnih in vedenjskih motenj. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da so mišično-skeletne bolezni tiste, ki zahtevajo 20 odstotkov vse bolniške odsotnosti, da pa se ta odstotek močno poveča pri delavcih nad 40. letom starosti, kar kaže, da bi bilo mogoče bolezen omejiti z ustreznimi dejavnostmi in ukrepi v mlajši dobi.

Poškodbe (pri delu in zunaj dela) in mišično-skeletne bolezni se lahko preprečijo ali vsaj v veliki meri omilijo s primernimi ukrepi na delovnem mestu, vzgojo in ozaveščanjem delavcev in delodajalcev.

Spodaj navedeni merljivi kazalci bodo zagotovili strokovno izvajanje projekta ter njegovo implementacijo.

Kazalniki:

    • Na nacionalni ravni: manjši zdravstveni absentizem, podaljšanje delovno aktivnega življenja ter zmanjšanje stroškov za zdravstveno.
    • Na ravni podjetja: zmanjšanje bolniških odsotnosti in večja produktivnost.
    • Za zaposlene: boljše zdravje, večja motiviranost, delovno vzdušje in zadovoljstvo zaposlenih.
  • število oseb, ki se bodo udeležili posameznih delavnic;
  • zanimanje za svetovanje zdravnika;
  • zanimanje za informativno preventivno gradivo;
  • število razdeljenih preventivnih gradiv;
  • število oseb, ki se bodo udeležili predstavitvenih dni tako na ZZV Lj kot tudi v lokalnih skupnostih;
  • rezultati evalvacijskih vprašalnikov;
  • obisk spletnih strani.

OPREDELITEV CILJNIH JAVNOSTI

a) Ciljne populacije (uporabniki) so opredeljene in jih sestavljajo:

  • otroci, mladostniki, starši, vzgojitelji in skrbniki,
  • celotna odrasla populacija,
  • zdravstvene institucije,
  • lokalni predstavniki politike, odločanja in razvoja,

Uporabniki (ciljne populacije) so vključeni v načrtovanje in izvedbo projekta.

b) Kot posebno dodatno ciljno populacijo štejemo in bomo obravnavali:

  • zaposlene v širšem delovnem okolju, kjer bodo zajeti vsi, tako menedžerji, uprave podjetij, podjetniki, obrtniki ter ostali zaposleni.

METODE DELA

Glavne metode dela so:

  1. Vzgojno izobraževalne aktivnosti in promocija zdravja v regiji (»živimo zdravo«, »Približajmo zdravje občanom«)
  2. Sodelovanje z lokalno skupnostjo (»Približajmo zdravje občanom«)
  3. Izobraževanje svetovalcev za promocijo zdravja pri delu
  4. Organizacija mednarodne konference

Ad 1: Vzgojno izobraževalne aktivnosti in promocija zdravja v regiji (»živimo zdravo«, »Približajmo zdravje občanom«)

Neenakosti v zdravju med posameznikom katere so posledica njihove proste izbire ali rezultat naravnih in bioloških dejavnikov (spol, starost) in niso nujno nepravične. Neenakosti v zdravju katere so posledica izpostavljenosti dejavnikom na katere posameznik nima vpliva ali ga ima malo (nezdravi delovni in okoljski pogoji, nezadostna dostopnost do osnovnega zdravstvenega varstva) so lahko nepravične.

Neenakosti v zdravju se odražajo na zdravju. Neenakosti v zdravju so največje med najrevnejšimi in najbogatejšimi, obstajajo pa med vsem socialno-ekonomskimi skupinami. Pripadniki določene socialno-ekonomske skupine so slabšega zdravja od pripadnikov socialno-ekonomskih skupin, ki imajo višji socialno-ekonomski status, oziroma so boljšega zdravja od tistih s nižjim socialno-ekonomskim statusom..

Vseživljenjsko izobraževanje in učenje postaja svetovno gibanje. V različnih delih, zlasti bolj razvitega sveta se vrstijo programi, projekti in akcije, ki pričajo o tem. Za ohranitev in krepitev zdravja je odgovoren tudi vsak posameznik. Omogočiti pa mu moramo pridobiti znanja in osvojiti veščine za čim boljše zdravje.

Glavna metoda je izvajanje projekta: ŽIVIMO ZDRAVO  – promocija zdravja v lokalni skupnosti. Ciljna  populacija  so odrasli prebivalci lokalne skupnosti, posredno  pa udi celotna populacija.

Cilj programa je izboljšanje zdravja ter preprečevanje  ali upočasnitev  pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorna bolezen, debelost, bolezni gibal) preko promocije zdravega življenjskega sloga,  s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja.

Intervencija obsega motiviranje in vključevanje vseh pomembnih struktur lokalne skupnosti. Še posebej je pomembno oblikovanje skupine lokalnih koordinatorjev, ki usmerjajo aktivnosti, nenehno skrbijo za  visoko stopnjo motiviranosti prebivalstva, povezujejo  in vključujejo vsebine zdravja v še obstoječe dogodke.

Razen tega spodbujajo prebivalstvo k formiranju skupin za telesno aktivnost (hoja, kolesarjenje, za – skupine za samopomoč).

Aktivnosti potekajo v obliki učnih delavnic in predavanj, po 11 srečanj v vsaki lokalni skupnosti.

Tematika učnih delavnic vključuje: spoznavanje dejavnikov tveganja, določanje dejavnikov tveganja (TT, BMI, % telesnih maščob, RR), bolezni srca in ožilja, telesno dejavnost, osnove zdrave prehrane, prehranjevanje s pomočjo prehrambene piramide in zdravega krožnika, demonstracijo priprave jedi, pridelavo zelenjave za potrebe samooskrbe, vzdrževanje normalne TT in hujšanje, kronične bolezni, zgodnje odkrivanje rakavih bolezni (poudarek na raku dojke), kontrolno določanje dejavnikov tveganja in zaključno delavnico »živimo zdravo«, ki jo pripravijo udeleženci.

Pristop je zasnovan na preprostosti in enostavnosti posredovanja  sporočil ter  praktičnem  delu (priprava jedi, prehrambena piramida naložena z živili, zdrav krožnik in enote prikazane z živili, razstava zdravih jedi, merjenja dejavnikov tveganja, test hoje.).

Ena od najpomembnejših značilnosti in aktivnosti je motivacija lokalne skupnosti ter vključevanju vseh struktur lokalne skupnosti v program (lokalna oblast, šola, vrtec, lekarna, zdravstveni dom ali zdravstvena postaja, društva in združenja, trgovine, gostinstvo, cerkev).

Nacionalni in regijski mediji so pripomogli k popularizaciji ideje in programa, tisti lokalni pa k osveščanju prebivalstva o zdravem življenjskem slogu.

Vse aktivnosti potekajo in bodo potekale v skladu s »Strategijo krepitve zdravja za zmanjševanje neenakosti v zdravju v Pomurju«, s poudarkom na krepitvi zdravja. Strategija je evropsko priznani dokument in je dober primer regijske strategije in načrta za zmanjševanje neenakosti na regijski ravni.

V Zasavju bomo izvedli delavnice s ciljem izboljšanja zdravja prebivalstva s preprečitvijo in upočasnitvijo dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, predvsem preko zdrave prehrane (v skladu s sprejeto prehransko strategijo), telesne dejavnosti (v skladu s sprejeto gibalno strategijo), izogibanjem razvadam in s spremembo življenjskega sloga ter zgodnjim odkrivanjem rakavih in drugih kroničnih bolezni.

Ciljna populacija: odrasli prebivalci Zasavja, posredno tudi njihovi družinski člani, učenci osnovnih šol

Kazalniki: število udeležencev, zadovoljstvo udeležencev, bolj zdrav življenjski slog (na osnovi vprašalnika).

Ad 2: Sodelovanje z lokalno skupnostjo (»Približajmo zdravje občanom«)

Osnovni namen je izboljšanje zdravja prebivalstva s preprečitvijo in upočasnitvijo dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Mesečno bomo izvajali delavnice s ciljem izboljšanja zdravja prebivalstva s preprečitvijo in upočasnitvijo dejavnikov tveganja za kronišne nenalezljive bolezni, predvsem preko zdrave prehrane (v skladu s sprejeto prehransko strategijo), telesne dejavnosti (v skladu s sprejeto gibalno strategijo), izogibanjem razvadam in s spremembo življenjskega sloga ter zgodnjim odkrivanjem rakavih in drugih kroničnih bolezni.

Bistven pomen programa je to, da so vanj vključeni odrasli iz lokalne skupnosti in njihovi družinski člani, prav tako pa so v program vključeni tudi tisti, ki imajo vpliv in moč odločanja: občinsko vodstvo in drugi pomembni dejavniki iz lokalne skupnosti.

Pomembno je, da najdemo rešitve, kako zagotoviti učinkovit in trajen monitoring stanja okolja in zdravja prebivalcev v Zasavju, za kar pa bo potrebno tesno sodelovanje vseh struktur Zasavskih občin

Program ima ambiciozen cilj spodbuditi lokalno skupnost za razmišljanje in ukrepanje za bolj zdrav življenjski slog. Podpora občinskega vodstva je pri tem nujna, izraža pa se na različne načine:

  • podpora programu v javnosti,
  • zagotavljanje prostora in opreme za izvedbo delavnic,
  • pomoč pri pridobivanju lokalnih akterjev (mediji, podjetja, trgovina, šole, vrtci),
  • sofinanciranje programa.

V programu sodelujejo strokovnjaki s področja promocije zdravja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je nosilec projekta v zdravstveni regiji Ljubljana. Poleg omenjenih bodo sodelovali že številni izvajalci delavnic in prostovoljci iz vašega okolja.

Poleg delavnic bodo potekale tudi druge prireditve namenjene širši javnosti:

  • Sodelovanje na različnih srečanjih lokalne skupnosti;
  • Sodelovanje pri pripravi regionalnih razvojnih programov;
  • Dogovori s predstavniki občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Litija;
  • Nadgrajevanje spletne strani ter baze INFOLIT;
  • Priprava predlogov za usposabljanje, izobraževanje;
  • Vključevanje v celostno strategijo MZ na področju odpravljanja neenakosti v zdravju;
  • Delo Enote Zasavje le-ta deluje lokalno in s svojimi storitvami pokriva območje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje s skupaj približno 30.000 prebivalci.
  • Medijska aktivnost: članki o zdravem življenjskem slogu za lokalne časopise, oddaja na lokalnih radijih (po dogovoru), prispevki za video strani lokalne kabelske TV, sodelovanje in vključevanje izvajalcev v različne oddaje in prireditve s tematiko zdravega življenjskega sloga, tematska ureditev spletnih strani ZZV Ljubljana, tiskovna konferenca.

Ad 3: Izobraževanje svetovalcev za promocijo zdravja pri delu

Po podatkih Zdravstvenega informacijskega sistema – Zbirka podatkov o umrlih IVZ RS, 2001-2005 najvičji odstotek bolniške odsotnosti beležimo je v zasavski in notranjsko-kraški statistični regiji.

Odstotek bolniškega staleža je med slovenskimi regijami najvišji v Zasavju, pri čemer še posebej izstopata indeksa onesposabljanja in teže (resnosti), indeks frekvence pa je najmanjši od slovenskih regij.

V zadnjem obdobju se je bolniški stalež v R Sloveniji zniževal, v Zasavju pa ne.

Delo, delovno mesto in delovno okolje oziroma podjetje so pomembni za zdravje, saj preživimo na delu vsaj tretjino odraslega življenja. Vsako delovno mesto in okolje ima zanj značilna tveganja in škodljivosti, za katera predpisi urejajo načine varovanja zdravja delavcev, vendar se pogosto ne izvajajo dosledno ali opuščajo.

Promocija zdravja pri delu stremi k preprečevanju slabega zdravja in k dobrem počutju zaposlenih.

Ključna ugotovitev je, da je mogoče negativne vplive dela in delovnega okolja na zdravje zaposlenih zmanjševati ali odpraviti s primernimi ukrepi in programi. S projektom želimo dolgoročno vplivati na postopno izboljšanje kazalcev negativnega zdravja delavcev: bolniški stalež, fluktuacija, poškodbe pri delu, poklicne bolezni, z delom povezane bolezni, invalidnost ter posledično tudi k povečevanju produktivnosti.

Izvedli bomo izobraževalni program kandidatov, bodočih svetovalcev, ki bodo usposobljeni za samostojno delo v podjetjih, tako da lahko kasneje sami nadaljujejo aktivnosti za izvedbo programov v podjetjih.

Program je namenjen menedžerjem, upravi podjetij, ustanov, podjetnikom, obrtnikom, zaposlenim in splošni javnosti.

Partner izvajanja projekta bo Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica (ZZVNG).

Projekt je podprt s podatki o zdravstvenem stanju delavcev, ki ga spremlja državna statistika z različnimi kazalci: bolniški stalež, poškodbe pri delu in delovna invalidnost.

Namen projekta

  • vplivati na delodajalce in delavce, da bodo pridobivali znanje in veščine za zdrav delovni in življenjski slog,
  • spodbuditi odločitve in spremembe v delovnem okolju v prid zdravju zaposlenih,
  • zmanjšati ali odpraviti negativne vplive dela in delovnega okolja na zdravje delavcev.

Aktivnosti

V letu 2009 bomo analizirali podatke (spremljanje kazalnikov zdravja delavcev in analiza bolniških staležev, poškodb pri delu, poklicnih bolezni, delovne invalidnosti, z zdravjem povezanih vedenjskih slogov);

V letu 2010 bomo izvedli izobraževanje svetovalcev za promocijo zdravja pri delu.

Cilj je formiranje Skupine za zdravje, s katero bo sodeloval svetovalec za promocijo zdravja pri delu v podjetju. V skupini za zdravje so predstavniki uprave, kadrovske službe oz. službe za razvoj človeških virov, delavcev ter strokovni sodelavec – varnostni inženir, pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa in sodelavec ZZV LJ.

Skupina za zdravje ob podpori svetovalca za promocijo zdravja pri delu izdela (na podlagi opravljene analize zdravja) program ukrepov in implementacije projekta ter začne z izvajanjem in spremljanjem programa.

Ad 4: Organizacija mednarodne konference: »ODPRAVLJANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJU«

Ob zaključku projekta bomo v sodelovanju z WHO, Centrom za zdravje in razvoj in ZZVNG organizirali mednarodno srečanje – delavnico “ODPRAVLJANJE NEENAKOSTI V ZDRAVJU”.

Program mednarodne konference je zamišljen tako, da ponudi najboljše možnosti in predvsem omogoči ali pa motivira in vzpodbudi »medsektorsko vlaganje za zdravje in enakosti v zdravju«. K sodelovanju bi poleg predstavnikov iz zdravstva (predvsem »javno zdravje«) in drugih medsektorskih predstavnikov povabili predstavnike MZ, WHO in lokalnih političnih avtoritet.

Poleg tega, da bi program vseboval prikaz medsektorskih vlaganj za zdravje bi zajel tudi predstavitev razvojne problematike in regijskih prioritet.

Na ta način bi razgrnili glavni namen konference, to pa je »identifikacija skupnih dolgoročnih prioritetnih področij«, ki bi skozi spoznanje in odpravo socialnih determinant zdravja pripeljale do odprave neenakosti v zdravju.

Zdravje v vseh politikah je inovativni pristop, s katerim v 21. stoletju odgovarjamo na ključne povezave in odvisnost med zdravjem in ekonomskim ter socialnim razvojem. Konferenca mora izpostaviti, da je boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju skupni cilj vseh sektorjev, ki ta cilj zasledujejo s skupnimi integralnimi politikami, strategijami in programi. Ta pristop gradi na trajnostnem razvoju za zdravje sedanjih kot prihodnjih generacij.

Implementacija strategij in politik za zmanjševanje neenakosti v zdravju je torej glavni cilj konference. Na osnovi zaključkov, ki jih bomo izoblikovali, bomo lažje v prihodnosti definirali prioritete na nacionalnem nivoju na področju medsektorskega sodelovanja za zmanjševanje neenakosti v zdravju.