Osnovno izhodišče projekta »Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju« je teza, da lahko na osnovi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in nekaterih dodatnih ciljanih meritev identificiramo škodljivosti iz okolja, ki potencialno vplivajo na slabšanje zdravja lokalne populacije in ustvarjajo statistično značilne regionalne razlike.

Projekt se navezuje na obstoječe podatke iz področja okolja in zdravja v zasavski regiji, vendar bo prispeval k razvoju inovativnih pristopov za vrnitev, promocijo in krepitev zdravja lokalne populacije, vse v interesu odprave razlik v zdravju.

Z identifikacijo okoljskih parametrov, ki negativno vplivajo na zdravje lokalnega prebivalstva (predvsem otrok, starejših in kroničnih bolnikov) bomo z osveščanjem vseh odgovornih prispevali k izboljšanju zdravja lokalne zasavske populacije in zmanjšanju regijskih razlik v zdravju in kvaliteti življenja.

Osnova projekta »Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju« je pridobitev podatkov in izdelava objektivne ocene, ali je zdravje prebivalcev zasavske regije zaradi onesnaževanja bolj ogroženo kot v drugih območjih v Sloveniji.

To bomo dosegli s preučitvijo:

• pojavnosti akutnih bolezni dihal,
• pojavnosti kroničnih bolezni,
• pojavnosti rakavih bolezni,
• stopnje umrljivosti;
• stopnje absentizma (odsotnosti z dela).

Na osnovi izdelanih statističnih analiz bomo podatke posredovali odgovornim za zdravje zasavske regije in skupaj z vsemi vladnimi in nevladnimi organizacijami v regiji zasnovali telo, ki bo pripravilo smernice za odpravljanje razlik v zdravju v zasavski regiji.

Opredelitev ciljnih javnosti

S projektom »Od podrobnejše analize okolja in zdravja v zasavski regiji do odpravljanja razlik v zdravju« bomo preučevali statistične značilnosti prebivalcev zasavske regije, posebej pa bodo izpostavljeni:

• Otroci predšolskega in nižjega osnovnošolskega obdobja – predvsem z vidika pogostosti bolezni dihal, astme in alergij,
• Starejša populacija – predvsem kronični bolniki (kronične bolezni dihal, kronične bolezni srca in ožilja),
• Rakavi bolniki – predvsem z vidika pogostosti in primerjave s slovensko populacijo,
• Aktivna populacija – predvsem z vidika absentizma v primerjavi s slovensko populacijo,
• umrljivost in pričakovana življenjska doba splošne zasavske populacije v primerjavi s slovensko populacijo.